Odobritev kredita

Razumevanje postopka odobritve kredita je ključnega pomena za (1.) financiranje podjetja ter (2.) v izogib nepotrebnim stroškom.  

Vsak kredit oziroma drug aranžma pri banki se odobri oziroma ne odobri na kreditnem odboru banke. Banke imajo lahko več nivojev kreditnih odborov, odvisno od višine aranžmaja. Višji kot je znesek, na višjem nivoju se aranžma obravnava.

Kdo je udeležen v procesu odobritve kredita?

Predlagatelj

Oseba s katero kontaktirate – vaš skrbnik ali vodja poslovalnice sta predlagatelja aranžmaja na kreditni odbor. Ta funkcija je najbolj podobna funkciji komercialista v običajnem podjetju. Niti skrbnik, niti vodja poslovalnice ne odločata o odobritvi kredita, lahko pa se odločita, vaše vloge sploh ne bosta posredovala naprej. Res pa je, da iz izkušenj in poznavanja stanja v banki, lahko bolj ali manj natančno napovesta, kako se bo kreditni odbor odločil.

Vodja poslovalnice oziroma skrbnik ima funkcijo komercialista in ne odloča o kreditnem ali drugem aranžmaju, za katerega zaprošate banko.

Bonitetna služba

V boljših časih bančništva je bonitetna služba določala limite, za vsako podjetje posebej, do katerega lahko banka kreditira ali drugače servisira komitenta. Skrbnik in kreditni odbor je imel znotraj limita relativno proste roke.

Sedaj, ko so banke na psu, bonitetna služba poda mnenje o večini aranžmajev, ki se obravnavajo na kreditnem odboru. Če je mnenje negativno, si le redko kdo si drzne nasprotovati bonitetni službi, kar pomeni, da bo aranžma skoraj gotovo zavrnjen. Šele v kolikor je mnenje bonitetne službe pozitivno, se aranžma resno obravnava na kreditnem odboru.

Bonitetna služna je zaprta globoko v nedrju banke. Ni zaželeno, da bi neposredno komunicirala s komitenti banke, saj je tako zaščitena pred vplivom komitenta. Do bonitetne službe se »pride« ali (1.) s strokovno pripravljeno vlogo ali (2:) z ZELO(!) velikim vplivom.

Kreditni odbor

Na osnovi (1.) predloga predlagatelja in (2.) mnenja bonitetne službe se kreditni odbor odloči za odobritev oziroma zavrnitev predlaganega aranžmaja. Praviloma je to modificirana vloga podjetja. Kreditni odbor poda tudi druge elemente pogodbe: zavarovanje, obrestno mero, ročnost in druge pogoje.

Kreditni odbor se sestaja praviloma enkrat tedensko, predlogi pa morajo biti dostavljeni nekaj dni prej.

Celoten proces odobritve kredita traja vsaj tri tedne.

Kredit na lepe oči

Mala in srednja podjetja brez posebnega vpliva so tudi v preteklosti do bančnih sredstev redko prišla na lepe oči. Najmanj ob odobritvi kredita so mala podjetja morala (1.) izkazati zadosten denarni tok in (2.) zastaviti zadostno zavarovanje.

Ko je v Sloveniji dozorelo spoznanje, da bo banke potrebno sanirati, je postalo politično razpoloženje nenaklonjeno kreditom na lepe oči tudi za prej vplivna podjetja. Ni napačna trditev, da je v bankah malo novih odobritev kreditov na lepe oči, res pa je da morajo banke podaljševati tovrstne stare kredite.

Časi kreditov na lepe oči so mimo. Mala in srednja podjetja lahko do kredita pridejo zgolj po uradni poti, torej s (1.) pozitivnim mnenjem bonitetne službe in (2.) odobritvijo kreditnega odbora.

Največje prekletstvo malih podjetij ni nesposobnost teh, da pridobijo kredit na lepe oči, temveč dejstvo, da je bančni denar plasiran državi ter vplivnim podjetjem, tako da ga za mala podjetje ne ostane veliko.