Naloge podjetij

Mala podjetje so v odnosu do bank v izrazito podrejenem položaju. To dejstvo velja za cel svet in ni specifična značilnost Slovenije.

Obstaja pet razlogov, ki postavljajo mala podjetja v podrejeni položaj. Nekateri od naštetih so rešljivi, drugi niso rešljivi.

Neenake informacije med podjetjem in banko

Mala podjetja so nagnjena k prilagajanju informacij vsakemu posameznemu udeležencu. Podjetje bo banki zagotavljalo, da je podjetje v odlični formi. Nasprotno bo davčni upravi zagotavljalo, da dobička ni in še enkrat ni. Računovodstvo bo poslovne izkaze prilagajalo ciljem, ki jih podjetnik želi doseči, običajno je to poslovanje na »pozitivni ničli«, kar je sprejemljivo za večino udeležencev (banke, DURS, dobavitelji, delavce…). Tako je javna skrivnost, da je 90% finančnih izkazov malih podjetij prirejenih.

Vedno pa velja naslednje dejstvo: podjetnik ima o svojem podjetju mnogo bolj relevantne informacije kot banka. Prav tako podjetnik mnogo bolje pozna tveganja, ki so povezana s poslovanjem ali projektom. Banke se seveda vseh navedenih tveganj zavedajo, zato si jemljejo rezervo pri financiranju in zavarovanju malih podjetij.

Problem neenakih informacij je rešljiv.

Kredibilna analiza (1.) premoženjskega stanja, (2.) denarnih tokov ali (3.) investicijskega projekta prežene marsikateri strah banke. Banka je bolj voljna posojati denar podjetjem, ki poslujejo transparentno.

Prav tako bančniki poznajo nekaj tehnik, s katerimi lahko testirajo iskrenost podjetnika. Ena takih tehnik je izbira med »nižjim zavarovanjem ali nižjo obrestno mero«.

Naše podjetje to storitev ponuja pod nazivom bonitetni pregled poslovanja podjetja.

Naše podjetje podjetnika usposobi za bančni razgovor.

Višje tveganje malih podjetij

Poslovanje malih podjetij je zaradi same narave bolj tvegano kot poslovanje velikih podjetij. Malo podjetje lahko zaide v stanje insolventnosti že zaradi zelo vsakdanjih razlogov: bolezen lastnika oz. direktorja, ločitev oz. družinski problemi, odpoved pogodbe s strani pomembnega poslovnega partnerja, državno-zborske volitve in temu posledično menjava oblasti…

Statistika za mala podjetja je neizprosna:

  • finančni parametri malih podjetij so bolj nepredvidljivi in volatilni (bolj nihajo);
  • mala podjetja bolj pogosto zamujajo s plačili ter bolj pogosto propadejo (prisilna poravnava, stečaj….);
  • konkurenčne prednosti, na katerih temelji poslovanje malih podjetij, so bolj nepredvidljive;
  • mala podjetja imajo manjše človeško in finančno zaledje;
  • računovodski in ostali podatki v malih podjetij niso zanesljivi, saj podjetja niso zavezana k reviziji.

Problem višjega tveganja malih podjetij je le delno rešljiv.

Podjetje lahko določena tveganja obvladuje - na primer razpršenost prodaje ali nabave, drugih tveganj pač ne – na primer bolezen ključnih oseb.

V kolikor je banka (1.) seznanjena s tveganji in (2.) načinom njihovega obvladovanja, potem je bolj voljna financirati podjetje.

Naše podjetje vam lahko pomaga pri identifikaciji, razkritju in obvladovanju tveganj. Za lažji dostop do finančnih sredstev strategijo obvladovanja predstavimo banki.

Višji transakcijski stroški

V bančništvu ni v navadi, da se pri večjih poslih dogovorijo visoki rabati, kot je to navada v trgovini. Primer: en TV aparat stane 500 EUR, tisoč istih TV aparatov pa zgolj 350 EUR za kos.

Večja podjetja lahko najamejo kredit v višini 1 mio EUR, mala podjetja pa zgolj 25 tisoč EUR visok. Tako banka pri obrestni marži 2% pri večjem podjetju letno zasluži 1 mio EUR x 2% = 20 tisoč EUR, pri malem podjetju pa 25 tisoč EUR x 2% = 500 EUR. Kljub veliki razliki v obrestni marži, so stroški (1.) pridobivanja informacij, (2.) bonitetne analize, (3.) vzpostavitve zavarovanja in (4.) administrativnega vodenja kredita v obeh dokaj izenačeni.

To pomeni, da so stroški, ki se pojavljajo pri financiranju malih podjetji, višji kot pri velikih podjetjih. Tem stroškom pravimo transakcijski stroški.

Ta problem je rešljiv tako, da podjetnik sam investira v analizo poslovanja svojega podjetja in to analizo predloži eni ali več bankam.

Transakcijski stroški podjetnika s tem niso nič nižji, na kratek rok celo višji, vendar v zameno za investicijo v analizo oz. predstavitev pridobi širši krog bank, ki bi ga bile pripravljene financirati.

V zaostrenih gospodarskih razmerah je širša dostopnost do finančnih virov pogosto meja med preživetjem podjetja in stečajem!

Ta storitev je znana pod imenom kreditno posredništvo (ang: credit brokerage). Naše podjetje vam lahko izdela kreditno vlogo, jo posreduje več bankam in se z njihovimi pristojnimi pogaja za aranžma.

Nezmožnost zavarovanja kredita

Mala podjetja pogosto nimajo nepremičnin ali podobnega premoženja, ki bi bilo primerno za zavarovanje kreditov ali bančnih garancij. Banke zavarovanja zahtevajo iz dveh razlogov:

  • za zavarovanje naložbe banke v primeru, "da gre kaj narobe";
  • podjetnik, obremenjen z višjim zavarovanjem, je manj nagnjen k tveganju – iz stališča banke je to pozitivna selekcija.

V nekaterih primerih državne ali evropske inštitucije podjetjem proti plačilu nudijo zavarovanje. Ta storitev se imenuje "državno poroštvo" Primeri tega so: P1, P1 TIP pri Slovenskem podjetniškem skladu, nekateri aranžmaji na SID banki in Evropski investicijski banki (EIB). Vse navedene inštitucije ponujajo le delno zavarovanje kredita, popolnega zavarovanja pa žal ni.

Naše podjetje vam lahko organizira kredit, ki je delno zavarovan s strani državne inštitucije.

Naše podjetje vam prav tako organizira poroštvo v korist vaših dobaviteljev oziroma kupcev (jamstvo za dobro izvedbo del, za odpravo napak v garancijski dobi in podobno).

Institucionalno okolje

Slabo institucionalno okolje je značilno za ekonomsko slabo razvite države, žal tudi za Slovenijo. Izkazuje se predvsem kot:

Monopoliziran in nekonkurenčen bančni trg rezultira v stanju, da banke izvajajo konzervativno politiko financiranja ob visokih obrestnih merah. Niso motivirane, da bi servisirale malo gospodarstvo. Sloveniji prevetritve niso prinesle niti tuje banke, saj so se hitro prilagodile »lokalnim posebnostim«.

Prevelika državna poraba povzroči umik denarja iz gospodarstva. Sredstva se plasirajo državi, ki bankam brez tveganja zagotavlja visoke donose.

Nerazvit pravni sistem povzroča predvsem manipulacijo pri zavarovanjih. Četudi je zavarovanje - hipoteka na nepremičnino ali premičnino vzpostavljena – lahko dolžnik upnika izigrava tako (1.) glede zneska izvršbe, (2.) postopkov, (3.) izpodbijanja pravih dejanj, (4.) iskanje lukenj v zakonodaji…

Nedelujoč pravni sistem: četudi je zakonodaja na papirju ustrezna, je problematično izvajanje le-te. Ne izvajajo se izvršbe, prisilne poravnave in stečaji ne ščitijo upnikov, odtok realnega premoženja iz podjetja brez kakršnih koli sankcij za krivce… Investitorjev ne zanima teorija, temveč, kako pravni sistem dejansko deluje.

Sistemska korupcija: v Sloveniji se je razvila korupcija na najvišjih nivojih, ki je povzročila popoln krč bančnega sistema. To posebno negativno vpliva prav na mala podjetja, ki sicer nimajo političnega zaledja, ki je ključen dejavnik za pridobitev financiranja.

Pomanjkljivi sistemski viri informacij (nerazvito informacijsko okolje). V Sloveniji so nedostopne predvsem informacije, ki se ščitijo pod krinko varovanja osebnih podatkov ter bančne in davčne tajnosti. Tako ni virov informacij o kreditni sposobnosti in zgodovini fizičnih oseb.

Navedeni problemi so le delno rešljivi.

Rezultat vseh pomanjkljivosti institucionalnega okolja je dejstvo, da imajo domača podjetja:

  • bistveno slabši dostop do finančnih virov ter
  • da so finančni viri bistveno dražji

v primerjavi s podjetji v razvitih državah.